Dan 111 6180 km
Jelondy – Koitezek pass (4272 m) – Alichur 90 km (6,5 h)
…
Andoni /// Belgijec baskovskih korenin. Star 63 let. Zena doma. Tri odrasle froce. V penziji. Bil profesor in celo dekan na koncu. Vsako leto gre s kolesom 2x za dva mesca. Tak je kompromis z zeno. Tam kjer nazadnje konca, pol nadaljuje. Sel preko Spanije in Severne Afrike v Azijo. Zadnja etapa od Irana preko Pamirja do Biskeka. Pol domov. Pravi, da je bil danes najtezji dan ever.
///
Tezko spati. Skoz se voda pretaka po ceveh. Termalna tudi za ogrevanje prostora. Sredi noci me zacne se mis napadati. Danes ugotovim, da se je spravila nad pasto. Najprej je zunaj, pol v omari, kamor skrijem zaloge. Veselica.
Ob pol sedmih zajtrk. Z Andonijem bi rada startala cimprej. Moram priznati, da me je malo strah danasnjega dne in vzpona nad 4 k. Upam, da je vcerajsnji alivation pohod pomagal.
Ko nalivam vodo za na pot opazim, da je vse okrog fontane zmrznjeno. Krepko pod minus moglo biti ponoci. Se zdaj zebe nenormalno. Kljub soncu. Prvi dve uri zame mrzla muka. Nikak, da se ogrejem. Posledicno je vsaka mala tezava potencirana. Ze par dni me boli ahilova tetiva. Res trpljenje. Andoni je bolj odporen na mraz. Mu ni panike.
Po dveh urah naju v prvi bajti povabijo na caj. Zakon. Tudi sonce zacne dobivati na moci. Se pa zacne pa brutalen vzpon zadnjih nekaj 100 visinskih metrov. Ce bi blo na normalno visini ni panike. Na 4k je vsak obrat muka. Se veter piha v prsa. Po uri in pol dosezem prelaz. Nic posebnega. Niti table niso dali gor. Vriskam od veselja. Ni sledu o visinski bolezni. Utrujenost prisotna.
Pocakam starejsega kolega in nadaljujeva do prve bajte. Naju dve zenicki povabijo not. Kurijo in je toplo. Nebesa. Dobiva se kislo mleko in svezi kruh. Pa caj seveda. Dvig morale.
Nadaljevanje po vrhih. Se dva resna vzpona, ostalo dol. Cesta je sicer na prelazih ful slaba. Zadnjih 30 km asfalt. Pol se v dolini prikaze Alichur. Veselje.
Tu zivijo v nekem drugem casu. Froci niso vmiti. Vsi majo cisto rdeca lica. Folk totalno aziatskega videza. Grema v enega izmed ”hotelov”. Spis na tleh. Zakurijo za naju s kravjimi iztrebki. Rastja na tej visini ni. Pokrajina je kot na luni. Tus je soba zunaj bajte. Zakurijo in ti dajo ajmer tople vode. Neke vrste savna. Se polijes in vmijes nekak. Po mrzlem dnevu res lepa izkusnja. Vecerja vrhunska.
Lastnik je po vecerji povedal, da se pozimi temperetura spusti do -50. V Alicurju ni elektrike. Luci imajo na solarno energijo. Pozimi je cela familija v eni mali sobici in si kurijo na kravje iztrebke. Life is tough up here.
Zaspim ko vbit. 90 km, vec kot 1200 m vzpona, vecina nad 4000 nadmorskih. Jutri bo lazje.
