Dan 50, 51, 52 3405 km
Adigeni – Alkhantishe 25 km (2 h)
…
Bujenje v campu. Kava v naravi na kuhalniku. Kruh z Nutelo. Pakiranje in na cesto. Prvih par kilometrov obeta izboljsanje situacije. Novi asfalt. Zadeva se hitro zopet spremeni v kalvarijo. Debeli soder. Strasno neugodno za pecikl. Nekak prezivimo do centralnega mesta gruzijskega juga, Akhaltsikhe. Zgleda res lepo s cudovitim gradom nad naseljem. Se zadnje skupno kosilo in slovo od anglezev. Gresta na sever, jaz na jug.
Ze pred kosilom imam cuden obcutek utrujenosti. Nenavadno. Odlocim za pocitek pred nadaljevanjem. Se zavlecem na plazo reke in zaspim kar na tleh. Slab znak. Ne da se mi iskati mesta za napet mrezo.
Zbudim po eni uri. Trebuh boli. V glavi zvoni. Obcutek da bo mogoce treba bruhati. Zunaj 35 c, mene zebe. Odlocim poiskati hotel. Prvi predrag. Najdem drugega in izpogajam iz 40 na 25 lari. 10 eur.
Kljub pogajanjem mi rata iz cistilke naredit zaveznika. Mi razkaze celi hotel in potozi kak mora sama to vse pucati. V takih situacijah je res pomembno imeti prijatelje. Sploh ce potujes sam.
Zaspim za dve uri. Mravljinci iz trebuha se sirijo po celem telesu. Glava boli. Lezim na postli z obcutkom da bo vsak najmanjsi premik sprozo pot na wc. Telo je zdaj zakuhalo in ima vrocino.
Hitro krizni plan. Po vodo v trgovino. Nekaj suhega za jesti in pocitek. Ni druge. Ce se bo stanje poslabsalo do jutri bo treba iskati pomoc od zunaj.
Zaradi sporta sem natreniran prenasati cone neudobja kat nekaj casa. A v zadnjem tednu je res tezko. Ze tretjic zapored me je situacija iz obcutkov ciste blazenosti vrgla v totalno nasprotje. Najprej zadnja kola. Pol me avto zbije. Zdaj pa se to.
Prva noc je katastrofa. Konstantne bolecine v trebuhu in zbujanje vsako uro z obiski wc-ja. Zdaj sem preprican da gre za zastrupitev s hrano. Drugi dan totalno zblojen. Komaj se zvlecem v trgovino in nazaj. Jem suhi kruh po 24 h brez hrane. Cisto izcrpan. Trebuh boli konstantno. Zacnem jemati zdravila. Proti veceru malo boljse.
Drugo noc ze spim 8 ur skupaj in se zbudim malo boljse. Glava ne boli vec tak hudo. Sef hotela mi opoldan prinese hrano. Dva kuhana krompurja, kos kruha in sol. ? V Gruziji smo. Cistilka pa grelnik za vodo, da si lahko delam caj. Kapo dol. Zvecer ze uspem iti na kratek sprehod. Kljub telesni izcrpanosti v glavi ze sije sonce.
Skoraj siguren na jutrisnje nadaljevanje poti.
