Dan 60     3715 km

Yerevan     Dan za počitek

…

Bujenje v hostlu z lepimi spomini na zadnja dva dni in znanimi obrazi. Dopoldan relax. Popoldan grem z nizozemcoma v muzej armenskega genocida. Malo izven mesta.

Dogajalo se je na zacetku 20 stoletja z najhujso eskalacijo leta 1915. Turki so nacrtno pobili in izgnali nekaj milijonov armenskega prebivalstva. Gre za prvi mednarodno priznani genocid. Plac je poln negativne energije, ki se vlece s tabo se nekaj casa po odhodu. Najbolj butasto se mi zdi, da so vsi turki, ko sem bil tam, govorili, ces saj je bla vojna. Ni vojna ce spustis obsojene zapornike nad nebranjene vasi in ce nacrtno pobijas zenske in otroke. Po vrhu vsega so evropske sile na celu z Nemcijo tocno vedele kaj se dogaja. Res zalostno. Vglavnem danes je Armenija le kaka osmina geografskega prostora kot je bila nekoc.

Ob izhodu je napisan Hitlerjev citat iz leta 1936.

”Who, after all, speaks today of the annihilation of the Armenians?”

Zvecer greva s Tobiyem in slovencema Nezo in Rokom na vecerjo. Rok iz Lj, Neza priseljena iz posocja. Potujeta 14 dni po Gruziji in Armeniji. Sprva mi je res cudno govoriti slovensko z nekom v zivo po dveh mesecih. Unreal. Po 15 min se navadim. ☺ Dobro zastekamo in vecer mine hitro. Za konec poslusamo operno pevko na ulici.

Jutri grem ponovno na pecikl. Pakiram in pripravim hrano. Slovo in spat ob enih.