Dan 63 4000 km
Getap – In the middle of nowhere 100 km (7 h)
…
Lepota moje poti je totalna nevednost kaj sledi drugi dan. Vsi ostali piciklisti so polni informacij in pricakovanj. Vcasih je dobro vedeti, vcasih ni. Ce bi vceraj vedel kaj me danes caka, bi vecerni pohod definitivno izpustil.
Vzpon iz manj kot 1000 m n v na 2350 m n v v dolzini 47 km je vreden besede epsko. Sploh glede na dva predhodna dneva. Zacelo se je pocasi in ne prevec strmo. Se dva spusta do mest kjer sem nabavil zaloge. Sledil je cca 10 km ozkega kanjona po katerem sem mislil, da je to to. Niti priblizno. Do tam sem se se pocutil ful mocnega. Pospeseval v breg ce se mi je zazdelo. Sledila je vjugasta cesta na vrh gore. Gozdna meje in zadnje vasi so dalec zadaj. Zadnjih 15 km me je spremljal lep veter v prsa. Po 4 urah mucenja in res lepo zjeban sem dosegel vrh. Mecne misice vtripajo tudi ko je noga cisto na miru. ☺
Po grobem izracunu brez vmesnih spustov in dvigov sem v zadnjih treh dneh naredil 285 km, od tega med 5 in 6 tisoc visinskih metrov.
Na drugi strani prelaza ni bilo spusta. Pot se je nadaljevala po veliki planoti. Na vse strani gore. Vrhunsko. Edino kar je tam so cebelarji ki ostanejo v poletnih mesecih. Pri enem sem nabavil med. Boljsi to kot Nutela. Me je povabil na kafe in kruh v sotor. Govorila rusko kao. Sluzil vojsko v Sovjetski zvezi na Ceskem.
Pol pa naprej do vecera. Veter v prsa se jaca. Napredujem res pocasi. Sledi se en vzpon v gore. Taboril sem na pobocju enega izmed hribov v zapuscenem kamnolomu. Edino tam ni pihalo.
Vrhunski dan izven civilizacije.
