Dan 94 5230 km
Mashhad airport Dan za polčitek
…
Domov pridem ob 11:00. Bajta zopet polna ljudi. Teta in sestricne. Ponoci pricakujejo se svakinjo iz USA in njeno hcerkico. Sin ostaja tam. Na letalisce prideta ob 1:30. Moj plan je pelati paketa s kolesom tja. Tak zjutraj ne bom rabil placati taxija. Sel bom s podzemno. Na letalo cakamo ko zmesani. Nismo edini. Slehernega potnika pricaka nekdo z rozami. Tudi za moje goste je to poseben dogodek. Vecina bo svakinjo vidlo prvic po 5 letih, malo pa sploh prvic. Stara je tri. Sreca zame glede timinga obiska. Tej familiji se vse dogaja v teh treh dneh. Jutri bo bajta zopet polna obiskov.
Ko prideta je ura ze krepko cez dve. Za pogajanje o prtljagi s sefom carga moram biti na letaliscu zopet zjutraj ob 8. Se odlocim ostati. Najprej spim v sobi za molitev. Obicajna praksa v Iranu. Nato me zacne zebsti in se prestavim na klopce. Pocutim se kot Tom Hanks na Terminalu.
Pogajanja po dveh urah obrodijo sadove. Pecikl bojo sprejeli med rocno prtljago za majn kot 100 dolarjev. Samo da je konec. Ta dva sta se res trudla, a na personal oddelku niso popustili. Paket pustim tam do jutri.
Pridem domov. Zdaj se dve poljakinji na CS. Bajta bo res polna. Bomo spali na terasi. Posodim dnar ker jima je zmanjkalo. Zadnjih 100 dolarjev. Nakazejo na trr. V Iranu ne mores dvigniti.
Klicem na Tadzik ambassy. Kao da sem bil zavrnjen ce ni odgovora na online prijavo. Pravi no money back. Se samo smejim. Tu je vse zmesano. Bom na arrival uredil na letaliscu. Ce bom 1x tam me bojo ze spustli not.
Vecer v pripravah ma Dushanbej in druzenju.