Tadjikistan

Dan 95      5230 km

Mashad – Dushanbe  1000 km (1,5 h)

Danes je bil eden tistih neskoncnih dni, ko imam zaradi dogajanja obcutek, da je trajal en teden. V pozitivnem smislu.

Zaacelo se je zgodaj po dokaj neprespani noci. Bujenje ob 5. Karman me pelje na letalisce. Lepa gesta. Vceraj zvecer se je sam ponudil. Komaj se zbudima. Tam poteka dokaj gladko. Placam za pecikl in ga dajo med prtljago. Let normalen. Kratek. Uro in pol.

Po prihodu nastane ful vlka guzva pri okencu za vize. 50 ljudi. Jaz totalno brez dnara. Bankomata ni. Sprejemajo samo dolarje. Se fotografije mam pri peciklu in ne v osebni prtljagi. Cakam tam in ne vem kaj naj. Najdem enega turkemenistanskega biznismana in ga prosim za posojo dnara. Viza pride samo 35 dolarjev. Mu dam osebno on pa meni dnar. Popoldan mu nesem kes in on mi da osebno. ☺ Na sreco moj hostel in njegov hotel 20 m narazen. Za fotke mi oni za steklom pogleda cez prste.

Ful vesel. Viza zrihtana. Izpogajam taxi do bike shopa. Mladi mehanik zna dobro ang in se zastekama. Za 5 dolarjev mi sestavi pecikl. Vmes se skok na kitajsko ambasado. Seveda zaprta. Jutri pravi policaj.

Drzava je tu cisto drugo kot Iran. Bolj podobno Rusiji. Ljudje so ze aziatskega videza. Moje pocutje fenomenalno. Zapiha veter spremembe. Do hostla je blizu. Plac vrhunski. Lahko sprejme do 60 ljudi z vlkim odprtim dvoriscem. Zajtrk v ceni. Kuhna zakon. Cene na bliznjem bazarju smesne. Kilo res dobrih domacih fig dobis za 40 centov. Na ulici polno frocov. Zenske niso zakrite. Bolj svobodno vse. Vsi govorijo rusko. Se da kaj po domace zmenit.

Takoj ko pridem v hostel spoznam singapurskega americana. Zmesan clovek. Zajebancija s prve. Se zastekama. Na vecerji se z ostalimi in nas gre skupina devetih na kavo v mesto. Nisem se bil bolj v globalni druzbi. Rus (programer iz blizine Moskve/potuje z motorjem/kopija Mihe Mencina), American (suggar son pravi sam sebi), Sved (student, backpack) Japonec (backpack s punco iz Singapurja), Juznokorejec (kolesari okrog sveta, 16 mescov na poti, 18.000 km), Argentinec (psiholog iz bogate familije) in dva Singapurca (ena punca od Japonca in en ne vem kaj). Dobra debata in spoznavanje. Skoraj vsi grejo, al pa so ze tak in drugace bli, na Parim. Kar jeba pravijo. Brez asfalta in infrastrukture. Bomo vidli.

Najbolj me skrbi info glede nedostopnosti Tibeta in Pakistana. Kao da je cez Tibet nemogoce zaradi kontrole. Pakistan pa ne da vize ce nisi doma. Meja med Indijo in Kitajsko je militarilizirana.

Zgleda ostajajo dve opciji. 1-vlki krog po Kitajski okrog Tibeta. 2-z letalom v Indijo in pol na sever.


 

Zadnji pogled na Iran
Kolo
Sestavljanje
Ulica Dushanbe
Friendly local
Zmešanci v hostlu

O Restartu

Vizija Restarta je vrhunska podpora pri organizaciji nevsakdanjih potovanj in razširjanje vrednosti novih izkustev na kvaliteto življenja posameznika. Sledimo naslednjim vrednotam; prilagodljivost, poštenost, odprtost, asertivnost, humor in izkušenost.

Naslednje odprave

Treking Annapurna

14 - 16 dni

Preveri več 
Treking Everest (Gokyo Ri)

16 - 18 dni

Preveri več 

Kontaktirajte me

Telefonska številka

041 208 605

Elektronski naslov

tomazgajserster@gmail.com

2019 Tomaž Gajser © Vse pravice pridržane

Naslednji zapis
Dan 96       5250 km Dushanbe       …