Dan 126 6870 km
Arslanbob hiking
…
Fajn je spati notri. Dober pocitek. Zjutraj spucam pecikl. Treba vsake tolko. Predvsem ketno in zobnike.
Po zajtrku napolnim rugzok in na pot. V centru srecam Johnatana in Harriet. Angleza s katerima sem del poti delil v Gruziji. Sta sla v Azajberdzan in s trajektom do Kazahstana. Tako sta prisla iz severa. Jaz iz juga. Se smejimo. Veseli snidenja. Gresta v isti homestay tak da se bomo vidli zvecer.
Sem v prestolnici orehov. Ta vas je obkrozena s stotinami hektarjev orehov. Po legendi naj bi prve zasadil sam Aleksander Veliki. Folk zivi popolnoma povezano z naravo. Froci so zunaj in zivijo svoj life. Ni tak kot v Evropi, da se jih varuje in vozi na aktivnosti pol pa v zavetje doma. Tu ima vsak svojega konja al pa vsaj osla. Povsod se zidajo nove bajte. Naravni materiali. Ne rabijo 40 let odplacevat dolga se mi zdi. Kmecka opravila so sama po sebi fizicne narave. Tako ne rabijo v fitnes za dve uri po sihtu za normalno zdravje. Samo pravim. Kultura je bolj podobna severnoameriskim domorodcem kot razvitemu zahodnemu svetu.
Narava je fenomanalna. Najprej sprehod do orehovega gozda. Nato hike do visokega slapa na pobocju gore. Ni turistov. Edini na poti. Vrhunsko. Popoldan se zacne pripravljati k nevihti. V par minutah oblaki zaobjamejo vrhove gora. Se hitro evakuiram. Lazni alarm.
Vecerja in debata ter deljenje izkusenj s poti. Dobil pomemebne informacije za nadaljevanne poti. Jutri bomo sli verjetno skupaj do glavne ceste. Ce bo vreme dopuscalo za spust. Zna dezevati in sneziti.