Dan 34 2435 km
Ineloblu – Ayancik 90 km (6 h)
…
Snoci ob 11 sn se zvleko na plazo in naredo camp. Pa grem spat. Celo udobno. Nekaj cez polnoci telefon ponori. Radovan, Maja pa Matej z novicami glede puca v Turciji. Se sam pogledam na mmc in res Breaking news. Poskus drzavnega udara v Turciji. Vojska prevzrema oblast. 60 zrtev. Na ulici vse mirno, prej pa ko sem sel spat je bla muzika povsod po gostilnah. Pa ravno danes se jaz v mesto spravim.
Itak ne morem zaspati nazaj. Nato pa se zacne dogajati na ulici. Avti ven, zmigavce pa trobijo in se vozijo v krogih. Cez nekaj cajta pa se mnozica. Navijajo in se derejo pa gor pa dol po ulici. Jaz pa skrit za morjem za eno skarpo cca 50 m stan od glavne ceste. Taka dolga avenija je ob celi plazi. Vzporedno pa se prizgejo se museje. Kaos totalni. Facebook zablokirali in ostala socialna omrezja.
Mi rata preko massengerja z Alijem pa Nailom iz Turcije vzpostavit vezo. Prvi pravi da bo do jutra konec, drugi pa da je mogoce celo zadeva zrezirana oz dovoljena s strani Erdogana. Za mene ujetega na plazi med ulico in morjem je situacija trenutno v vsakem primeru neugodna. Adrenalisnko. Doma vsi v skrbeh.
Po tretji uri se ulica sprazni. Jaz celo zaspim za kaki dve uri do soncnega vzhoda. V morje na refresh pa na pot. Cimprej bi rad priso do Samsuna da vidim ce lahko tam dobim prevoz do Gruzije.
Ob 11 zaspim za dve uri v mrezi ko me sonce zbudi. Imam neugoden feeling glede cele situacije. Nekaj poka v daljavi. Pa resilec mimo. Upam da se samo v moji glavi dogaja in da res ne bo kaka pizdarija po celi drzavi. Ob treh grem dalje.
Cesta je slaba ker jo povsod gradijo na novo. Praha in tovornjakov. Se pogovarjam z gradbenim inzenirjem. Zna res dobro anglesko. Me miri in pravi da za mene sploh ni nevarno, da gre pac za sistemske tezave. Malo lazje mi je, ker so tudi vsi drugi delavci prijazni.
Nato me cesta od obale vodi v notranjost. Na vas. Se takoj pocutim boljse. V eni izmed vasic me vstavijo in povabijo v gostilno na caj. Dva nemska turka tam in po nemsko govorimo. Se bolsji feeling. Pol pa se vidim ene zidarje kak ometavlejo. Pozdravlamo na vlko in smejimo. Spomini na Stanca pa zidarijo. 🙂 Neprecenljivo. Glih je majster delal zadnjo spaleto.
Na zadnjem vzponu pred obalo se po prehitevanju vstavi avto. Pelam do okna. Not cela familija. 4 froci. Foter mi da roko in kao svaka cast pa grejo dalje. Cela okolica in vse je tak kot da bi bil doma. Koncno ratam totalno sproscen.
Zvecer najdem fino plazo. Skopam in zaspim v sekundi. Zmucen do konca.
