Dan 97 5270 km
Dushanbe 20 km (1 h)
…
Spanje slabo. Jogi neudoben. Po polnoci me zacnejo napadati komarji. Neprespana noc. Pocutje zjutraj temu primerno. Se mi nic ne da.
Komaj ob 12 po kavi pridem k sebi. Indijska ambasada zaprta. Sobota. Nic. Plan je iti do Biskeka in pol leteti v Indijo. Tak bo najbolj enostavno in najmanj zamudno. Winter is coming. Kitajci me itak ne bi pustili preko Tibeta samega. Verjetno bi me izgnali. Najstarejsa civilizacija bo pocakala.
Pol se spravim na jug mesta. 4 km iz centra. Ogromno sejmisce z tehnicnim blagom. Vroce ko pes. Najprej posraufam pecikl pri lokalcih. Nato iscem mali kuhalnik za na pot. Vsi mi ponujajo mini plinsko bombo. Enostavno prevlko in pretezko. Ko ze skoraj obupam po sreci naletim na modela, ki ima pravo stvar. Me pelje v skladisce. Mini koharcek z dvema plinskima bombicama. Za 8 ur kuhanja. Bo ok.
Iscem se tablete za cistit vodo. Nikjer in obupam. Pol mi v hostlu povejo da tega v Dushanbeju res ni. Sn se meno se z enim Irancem danes. Prisel do sem preko Pamirja. Ni panike pravi. Cist druga zgodba kot Korejec.
Zvecer se obisk bazarja in nabava za pot. Sledi pakiranje in last chekup pecikla. Druzenje z zmesanim americanom in korejcem.
Jutri se zacne. Great advanture. 🙂
