Dan 128 7065 km
Izboksan – Kara-Kel 105 km (5,5 h)
…
Po jutranji rutini hitro spakiram in se spravim na pot. Nocem biti vec v breme prijaznim gostiteljem. Se zahvalim in ze pred soncnim vzhodom na cesti. Vstavim na zajtrk ob pogledu na vzhajajoco rdeco kuglo na obzorju.
Danes se cesta in promet izboljsata. Na strani je pol metra finega asfalta po katerem se lepo pelje. Vozil je majn. Bla je slaba napoved z dezjem za popoldan, tako, da po 12 cel cas pricakujem kdaj se bo zacelo. V planu je postanek pri domacinih, ce bi res zacelo liti. Se ne zgodi.
Popoldan me cesta zapelje v ozek kanjon med gorami. Cca 40 km ni naselja. Steza svetovna. Mali vzponi in spusti. Razgledi vrhunski. Poseben car dnevu daje nizka oblacnost in temacno vzdusje. Sunki vetra so na dolocenih ovinkih ful mocni. Res prvinski feeling ko se v teh razmerah prebijas skozi divjino. Okolje podobno Pamirju. Brez rastja.
Tik pred temo pridem v prvo obcestno naselje. Pit stop za tovornjakarje z malimi trgovinami in kafici. Vsatvim na kafe in se zanimam kje bi lahko prespal. Me usmerjajo v 10 km oddaljeni hotel. Zacne dezevati in se mi ne da naprej.
Na koncu mam sreco. Zraven fensi reatavracije je kontajner z preprogami po tleh. Ostalo prazno. Uporabljajo ga za molitev. Mi dovolijo prespati not. Ze ko sem razpakiran prideta dva in zmolita svoje v 5 min in gresta. Zunaj piha veter in dezuje. Happy to be on dry land.
