Dan 36 2570 km
Sinop – Yakakent 85 km (4,5 h)
…
Vsako noc so neki problemi. Tokrat so bli komarji. Ni se mi dalo sotora stavit in sem mislo kar na mrezi spat. Pa so prisli. Milijon. Najprej mislim, da jih bom uspel dovolj pobiti a ni slo. Ni se nehalo. Za biti v spalki pa je blo prevroce. Po kaki uri mucenja sem postavil sotor in spal not. Pol ok in super spocit zjutraj.
V kampu sem spoznal nemsko familijo. Najprej malega Lea pol pa se oceta pa mamo. Mali je star 6. Pred pol leta pa sta dobila se enga froca. Zdaj star 6 mesecev. Razdelila sta si porodniski dopust in ko je bil star 3 mesece na pot z avtodomom. Poljska, Ukrajina, Moldavija, Ukrajina, ladja do Batumija v Gruzijo pa se Armenija in zdaj cez Turcijo nazaj. Wierklich wunderschon.
Jedel odlicen turski zajtrk in pol pocivat. Na cesto komaj po 12. Pa v Sinop gledat slavni zapor. Nic posebnega pa vsi napisi v turscini. Tezko kaj razumeti. Nato ob mocnem bocnem vetru proti Samsunu. Cesta zdaj normalna tak da lahko na izzy delam 20 na uro ali celo vec.
Na avtocesti se je en avto vstavo pred mano samo da je lahko majster selfija naredo z mano. Tu si res zvezda ce si na peciklu.
Zvecer prihod v Yakakent. Revno mesto. Samo ulica ob morju urejena. Ostalo soder. Poiscem plac za sotor. Piha veter ful. Spanje. Napoved je da bo nevihta ponoci. Bomo testirali sotor.
Lezim v sotoru in poslusam muziko. Imam neverjetno domac obcutek. Kot da bi bil v postli ko lezes k zasluzenemu pocitku. Zgleda sem v zadnji fazi prilagajanja zivljenju na cesti.
