Dan 143 7555 km
Delhi – Garmuktesar 90 km (4,5 h)
…
* Ben – Doma iz Luksemburga, studiral computer science v Nemciji in delal za SAP. Z letalom v Delhi in potem do Vietnama. Tam se sreca z bratom. Totalno brez izkusenj a z dobro opremo. Me spominja na sebe ob zacetku poti. Drugace prijazen in ciste glave. V sahu glih ne blesti.
///
Startam hitro po zajtrku. Po pricakovanjih cesta ni tak huda kot zgleda. Ko se navadis, da se je treba drzati leve namesto desne, je ok. Skoz je avtocesta, kar v teoriji pomeni, da bi naj sel promet po tvojem pasu v eni smeri. Not really. Skoz srecujem motoriste in ostale vprege. Dobro je, da se busi in tovornjaki drzijo desne strani mojega pasa. Jim nisem na poti. Moje ”tekmovanje” je z riksami, pecikli, konjiskimi vpregami, motoristi in tuk tuki. Po pol ure ni vec stresno. Celo po svoje zanimivo. Vseeno je potrebna 100 procentna pozornost na cesto. Situacije se spreminjajo v sekundah.
Zanimiv fenomen je sonce. Ko sem se zbudil sem videl le bledo rdeco kuglo na nebu. Posledica smoga v Delhiju. Bolj ko grem ven, bolj dejansko sije. Na koncu dneva ze narava in malo bolj prijazno bivanje za clovesko vrsto.
Popoldan naletim na prijatelja iz hostla, Bena. Me vprasa ponovno ce lahko gre poleg. Ne morem mu te recti ne. Ze mam nagledan hotel in se mi pridruzi. Saj vem, na zacetku je jeba ko je vse na novo. Sploh ce prides v Indijo s peciklom in se nikoli nisi bil izven EU. A vseeno bi rad te zadnje kilometre popolnoma zauzil. V druzbi nemogoce. 🙂 Mu bom jutri razlozil.
