Dan 82 5170 km
Meygon – Tehran 50 km (2 h)
…
Dokaj neprespana noc v parku. Ob 11 prisle dve familije in so se froci drli do 4 zjutraj. Zverinsko. Zjutraj spust do prestolnice Irana. Vmes se en hrib. Na drugi strani pa pogled na 12 milijonsko mesto. Gromozansko. Pri Istanbulu nisem mel takega obcutka velicine zaradi razvlecenosti in hribovitega terena. Tu je vse v eni dolini. Stolpnice in bloki do kamor seze oko. Smo se kakih 20 km stran pa vseeno ne morem zajeti celega mesta na kamero.
Na sreco je petek. Pri njih dela prost dan in posledicno manj prometa. Traja kako uro da dosezemo center in res kul hotel z notranjim dvoriscem. Kot oaza pred asfaltno dzunglo zunaj.
Promet je grozen. Ni pravil. Semaforji vtripajo v prazno. Zakon ulice. Vse nekak tece. Voznja zanimiva in adrenalisnka. Smo v avtomobilskem delu mesta. To pomeni trgovino na trgovino z avtodeli. Tu so se vedno distrikti ene in iste obrti. Ko si v drugem delu prodajajo samo preproge al pa samo motorje. Najdes pa res vse. Robe in ljudi je za slo razmere nepredastavljivo. Sprehod do prve trgovine s hrano je kak dober kolometer.
Popoldan po kratkem sprehodu in obisku parka se zacnem boriti z vizami in urejanjem poti za naprej. Ambasade se dva dni zaprte. Urejam online vizo za Tadzikistan in poskusam pridobiti info o letu do Dusanbeja. Net dela slabo. Online aplikacija tudi. Cela jeba. Brez uspeha omagam in zaspim.
