Dan 69 4335 km
Arzil – Tabriz 85 km (5.5 h)
…
Ennio je bolan ze od kopanja pod hudicevim mostom. Danes je najhujse. Prvih 10 km vzpona se ima energijo. Pol ga vzame. Pred nami se 15 km na vrh gore. Kasla in kreha za nama in se pocasi prebija. Ne mores nic. Sam mora izboriti to bitko. Na koncu si pomaga z avti in tovornjaki. Doseze prelaz. 2300 m ponovno. Zdaj je to ze cisto normalno.
Startali smo zopet prepozno. Kolesarimo v najhujsi vrocini. Kot v savni. Sonce cutis na rokah in nogah kljub lepo porjaveli kozi. Po nosu se mazem vsako uro. Koza srka kremo.
Pot do vrha je vrhunska. Cez male vasi in mimo pastirjev. Folk spravlja psenico. Za mlatenje jo polozijo kar na sredino ceste. Tovornjaki in avti pa prek. Pol v dolino 60 km do 2 milinojskega Tabriza. Iti v mesto po dnevih narave je vedno bedno. A treba je priti do zalog in neta ter splanirati pot za naprej in malo polezati.
Promet je zmesan. Pravil ni. Na avtocesti se drzimo skupaj in pozno popoldan dosezemo center. Ennjo samo kreha. Glas mu je vzelo. Iscemo geasthouse. Hostlov ni. Net skoraj ne dela. Informacij ni. Vsak ti pove svojo zgodbo.
Najdemo kul in poceni plac z lepim dvoriscem za pecikle in ostanemo. Koncno tus in zasluzena vecerja. Ennjotu prineseva hrano v postlo. Par dni pa bo ok. Telo rabi pocitek.
V mestu vsi gledajo. Pridemo v kratkih hlacah. Sef geasthousa nas prosi, da se preoblecemo. Prijazno. Vse ok. Vsak bi nas rad spoznal in govoril.
