Dan 131 7265 km
Toktogul – Alabel Ashuusu pass (3184 m) – Kok On Crossroad
85 km (7 h)
…
Danes je bil dan odlocitve. Domacini so skoz opozarjali kao, da se s peciklom ne da iti prek prelaza. ”Sneg tamo”. Zjutraj sem bil spocit. Pocutje odlicno. Vprasanje le ali me bo cesta sprejela. Rezervni plan je stopaje mimovozecih tovornjakov. Prometa kar dosti, tak da je bil poskus varen. Na zacetku se kombi vstavi in mi ponudi free prevoz do Biskeka. Ko sem jih zavrnil sem vedel, da bo se mi sigurno zal. 🙂
Prvih 30 km dokaj ok. Mam kar tempo a cesta se konstantno dviga. Zopet me napadajo psi. Vsaka hisa ma enega zunaj. Mam par sprintov pred njimi in ponoven vgriz v torbo. Zmesani so do konca.
Po dveh urah se vstavim na malco. V pocivaliacu, kot na Trojanah. Polno folka. Jem zupo in pijem caj, da se ogrejem.
Nato se zacne sneg in vedno bolj mrzlo. Naslednje 4 ure se ne vstavim vec. Do vrha prelaza. Od napora sem moker in bi ob pocitku zmrzno v par minutah. Na vrhu namerimo -8. Neugodno mrzlo a ko se premikas gre nekak.
Davek placam par km pred vrhom, ko enostavno zmanjka energije. Moram vstavit in hitro neke pojest ter popit. Po 5 min ko se spravim nazaj na pecikl so stegenske misice zmrznjene. Fack. Komaj se privlecem na vrh. Vsakic ko gledam do ovinka je nenormalno dalec in nikam ne gre. V teh trenutkih si zelim, da bi sel s kombijem. Po drugi strani je finta, ker je prava borba in res segam v globine po energijo.
Na vrhu bajta z dimom. Vuni domacini popravlja tovornjak. Letim mimo in znotraj vprasam ce se lahko zagrejem in posusim. Seveda dovolijo. Vauuu. Topel caj in noge v pec. Vrhunsko. Vesel, da mi je ratalo. Glede na razmere najtezji vzpon do zdaj.
Spust na drugo stran v sibirskih razmerah. Z vetrom mora biti krepko pod nulo. Sem pa zaget in grem samo 18 km dol. Slaba ura. Tam je kao hotel. In res. Salvation.
