Dan 133 7400 km
Suusamr – Kara-Balta 95 km (6 h)
…
Zbudi me sonce. Juhu, koncno bo vreme ok. Ko se okrog 9 spravim na cesto je vrhunsko. Sicer mrzlo, okrog nule, a suho. Pecikl gre kot mora. Glede na zadnja dneva vzamem te razmere z odprtimi rokami.
Vzpona je dobrih 20 km. Skoz dokaj strmo. Rabim skoraj 3 ure. Prvi del v soncu, na vrhu gore pridem v oblake in zacne sneziti. Zadnjih par km sneg na cesti. Gre brez vecjega problema. Gori sem res vesel. Zaj se samo spust do Biskeka.
Na 2500 m je 3 km tunel. Nevarno ozek, brez osvetljave in ventilacije. Sem ze od kolesarjev slisal, da se ni najbolj pametno pelati skoz. Isto potrdijo delavci. Nazicam tovornjakarja in vrzema pecikl na zakle psenice. Jaz v kabino z njim. Me spravi skoz in se par km dol na drugi strani. Zaradi snega bi blo prenevarno ali prepocasi.
Spust je skoraj vertikalen. Vrhunsko. Ko se strmina umiri sledi ozek kanjon. Neverjetno mrzel z mocnimi sunki frontalnega vetra. V t.i. ”sojecni”. Se zadnje bolecine in neugodnje. Po uri muke pridem do prve restavracije. Caj in zupa. Vau.
Nato se kaka ura do Kara-Balta, kjer bi naj bil hotel. Najdem. Sicer poceni a bolj podoben stari soli v Narapljah kot prenociscu. Se samo smejim. Vseeno vesel toplote in pojstle.
Zakon. M 41 premagana. Jutri le se formalnih 60 km do Bisekeka. Pol ne kolesarim vec v Krgiziji. Premrzlo. Sanjam toplice, savno in jakuzzi.
