Dan 74 4530 km
Bijirlo – Khubestan 90 km (5 h)
…
V Iranu sta dela prosta dneva cetrtek in petek. To je za njih vikend. Za nas pa dobre novice. Vse familije grejo na piknike izven mest z vlkimi zalogami hrane. Hehe.
Vstanemo ob 8. Jutranja rutina. Pospravit sotor, spalko in blazino. Zajtrk in kava pa na pot. Cesta do mesta 50 km res lepa. Med hribi po zeleni dolini reke. Pridemo tja in nas takoj povabijo na caj. Hrane ne ponudijo tak da gremo na falafle v restavracijo. Vegeterjanski sendvic. Nato se vstavimo v parku na siesto. Tam celi cirkus z domacini. Dobimo se tri kebabe iz restavracije. Gratis. En majster kar casti. Se se bolj nazeremo in lezimo v parku. Jaz berem knjigo. Alkemista sn dobo od Brechta. Ko ga preberem pa ga dam dalje. Taka je pogodba.
Naprej startamo malo pred cetrto. Vroce se vedno ko pes. S prvo bremzo mam zopet probleme. Pa nove kolesarske hlace me zulijo. Ne da se mi it preoblacit. Asfalt rata ful slab. Zdaj smo na poti proti Kaspijskemu morju na sever. To pomeni gore. Naletimo na res strmi vzpon. V Iranu cestni inzijirji niso nezni. Ponavadi gre cesta kar direkt v goro. Zadnji del se zacne se macadam. Neugodno do konca. Kratek (10 km) a najtezji vzpon do zdaj. Vmes sem se celo poigraval z mislijo da bi stopo iz pecikla. Rivanje bi blo z vso prtljago verjetno se tezje. Na koncu z mocmi pridemo do vasi na drugi strani.
Tu pa res nic ni. Bajte iz blata. Ceste ni. Po poti tece neka gnojnica tak da se pes s peciklom komaj prebijes do marketa sredi vasi. Vsi pridejo gledat. Se slikamo in zezamo. Nekak nabavimo hrano. Pol zastonj. Cudno pa da nam ne pustijo taboriti tam. Gremo ven.
Na robu vasi je vlka vila. Nas vstavijo in povabijo not. Dva brata in bratranec iz Tehrana. So prisli zurat sem za vikend in pit. V javnosti ne smejo. Tus in obilna vecerja. Pol spanje na perzijski preprogi.
