Dan 106 5720 km
Uzbai – Vamd 80 km (6 h)
…
Ce bi mogo z eno besedo opisati Pamir highway bi reko toksicno. Vse te proba nekak zjebati. Dva dni se ze vozim ob reki. Voda je temno metalne barve. Kot adamentium al pa T2000 material. Niti priblizno ne zgleda uzitno. Da se ne menimo o okusu ”pitne” vode. Povsod, celo flasirana, ima okus po neki cudni kovini. Cesta je ponekod iz strupene kamnine. Podobna barva kot v recni strugi. Ko te prehitevajo avti in tovornjaki dvignejo res veliko prahu. Pol se to dobis v sistem. Ne gre drugace. Vedno vozijo s polnim gasom. Ne upam muzike poslusati med voznjo. Lahko bi blo usodno. Zmesani so do konca. Pamir si res zasluzi vzdevek ”Cesta iz pekla”.
Od vsega skupaj sem mel danes popoldan obcutek metalnega zelodca. Veliko je tudi kac in kuscarjev. Moje prepricanje o ”tough childhood” v hribovitih Halozah je razblinjeno. Pamir froci bi verjetno preziveli tudi na luni.
Pa da ne jamram samo. Razgledi so izvenzemaljski. Prav tako sem veliko boljse glede prebave. Konco zopet uzivam na peciklu. Blo je celo vec asfalta. Drugace se vedno ob Afganistanu na jug. Se jutri. Pol bom ze skoraj na polovici poti po km do meje s Kirgizijo. Res pa je, da se po Khorogu dvignem na 4k in tam ostanem kak teden. Bo verjetno bolj sveze. Tu je ok. Vceraj sem spal zunaj spalke.
Spanec in Nemca so se javli. Ponovno vsi bolani. Zgleda se lahko ponovi. Moram nabavit nov paket antibiotikov. Jih bom verjetno ujel v Khorogu.
