Dan 144 7660 km
Garmuktesar – Rampur 105 km (5 h)
…
Zajtrk v hotelu. Z Benom se zmenima kje se dobima na koncu dneva. Kolesariva solo. Mi hitro ubezi. Je se na zacetku poti in se ne zna uzivati ob malenkostih. 🙂
Vsi in res vsi, ki me prehitijo, se obracajo in me gledajo smrtno resno s tistimi crnimi ocmi. V Evropi bi si to interpretiral kot nevljudbo ali celo napadalno. So enostavno radovedni, ker ne vidijo pogosto belih ljudi z vesoljskimi pecikli. Veliko jih gleda tudi samo v opremo.
Da popestrim zadevo se jim zacnem smejati, jih ogovarjati al pa spustim bilanco in se pelam brez rok. Pol se zacnejo smejati in tudi kaj vprasajo. To se dogaja celi dan na avtocesti. Anglesko govoreci pa sprasujejo kam in zakaj. Tak mam skoz tudi mini pogovore. Se najbolj zanimiv je bil z teenagerjem, ki studira mehaniko in ma vizijo postati Iron man. Kolegi ga klicejo Toni Stark. Mi je obljubo, da prileti v Slo na obisk, ko bo perajt.
Za kosilo pica. Jej. Vrhunsko. Pol naletim na Bena in narediva zadnjih 20 km skupaj. Greva cez center vecjega mesta namesto po obvoznici. Neverjetno gost promet. Vse na milimetre. Ne pretiravam. Enkrat celo cutim toploto izpusnega plina motorja, ki gre v kriziscu mimo mene. A tu je to normalno in hitrosti so male. Tudi ce koga zadanes je v slow-motion.
V mestu Rampur glavni hoteli polni zaradi poroke. Kao. Ne vem ce je res. Nama en lokalec pomaga do manjsega zakotnega. Poceni in ok. Jutri zadnja indijska etapa.