Dan 84 5230 km
Tehran 45 km (2,5 h)
…
Vse ambasade so na severu Tehrana. Krenem zgodaj s peciklom. Pred sedmo. Rabim dobro uro da pridem do avstrijske. Ze po par minutah obzalujem izbiro transporta. Promet je dobesedno zmesan. Na ambasadi imam najprej kar probleme z izrazanjem svojih zelja. Sami iranci delajo tam. Majster mi pove da me bo to a4 potrdilo stalo 42 eur. Sprejmejo le evre v cashu. Ja super. Najrajsi bi mu neke naredo cez tisto steklo.
Do 12 moram bit na kitajski embasadi. Vzamem taksi za menjavo dnara. Pecikl pustim tam. Me spravi do menjalnice. Moras dat pasus in podpisat 10 krat za 45 eur. Crazy. Grema se papirje printat od kitajcev. Seveda ne dela. Drugacni format Adobe readerja kot na mojem fonu. Po 45 min majster pomaga s screenshoti in photoshopom. Sprintano. Juhej. Nazaj na ambasado. Mi da papir. Se se z datumom zmoti in mora naredit ponovno.
Vzamem taksi tudi do kitajcev. En clovek dela tam. Takoj ko vodi moj passport rece ”no visa here”. Wtf? Kao da ne izdajajo za neirance vec v Tehranu. Probam nekaj prepricevat a je kot da bi se meno z zidom. Ne vem ce je res al sem ga jaz zmoto. Porazen zapuatim ambasado. V cetrtek bom se 1x probal. Mogoce je mel slab dan. Mogoce so res spremenili pravila. Drugac bom probal v Tadzikistanu ali Kirgiziji.
Sledi adrenalisnkih 15 km spusta nazaj. Nabavim letalsko karto. Tam vse dela ok. Za 170 dolarjev in pecikl zraven.
Popoldan sprehod v srece bazarja v iskanju novih kratkih hlac. Brez uspeha. Nabavim pa ang knjigo. Vecer priprava na Damavand in iskanje backpacka.
