Dan 26 1925 km
Koaeli – Duzce 130 km (7 ur)
…
Bujenje ob 7 po par urah spanja. Nail se spi. Sva se vceraj poslovila. Gre na potovanje po evropi danes. Med drugim tudi v Slovenijo. Pri Nini v Lj CS.
Spravlam pecikl dol iz petega stuka in spodaj po nesreci zaklenem vrata od bloka ko so se torbe not. Jezus. Cakam ene pol ure da pride eno zensce. Naila nocem buditi. Hoblc.
Pol pa na cesto. Vse ok. Spocit. Pa kar hitro pridem ven iz mesta tak da je cesta boljsa. Oz manj prometa. Najdem jezero in spoznam celo enega domacina ki zna anglesko. Mi pove kje je plaza in se ze kopam. Pase. Vrhunski obcutki.
Pol popoldan se en pocitek v gozdu ob cesti. Net pa Slovenija. Neko kreganje glede vedezevanja. ☺
V Duzce pridem ob soncen zahodu. CS se 10 km ven iz mesta. Zakon. Cela familija zbrana na kupu zaradi praznikov. Pa pojedina in ful lepo stanovanje. Zanimivi ljudje. Sploh Hakan. Tudi misli siht pustiti in na pot. Samo caka da zbere malo dnara.
Danes sem kar nekaj cajta razmisljal o razlicnih stanjih ki jih clovek daje skoz ko je celi dan na peciklu. Nekak tak.
– normal phase… ponavadi ko si spocit in naspan in ni problemov. Na zacetku ture.
– exciting phase… pride samo od sebe al pa jo sprozi dobra muzika povezana z lepimi spomini (danes jo je sprozo spomin na dogodek iz Marosjeka ko sma z Robo preckala blato in sem s peciklom vred pal dol po bregu in se skoraj ubil. Smeha. Neprecenljivo). Naenkrat rata ful fajn in cel trup se napolni z adrenalinom. V tej fazi je zakon in nic ni tezko. Drzi max pol ure a je ful intenzivno.
– death horse phase… ko se ti ne da. Samo gledas v cesto in gonis. Brez energije. Neodzivem na okolico. Tudi ponavadi ne traja dolgo.
– meditation phase… brezcasje in prazna glava. Ful dober filing ko samo opazujes okolico in sprejemas. Najbolj povezan z naravo.
