Dan 88, 89, 90, 91 5230 km
Tehran Dnavi za počitek
…
V cetrtek najprej na agencijo za train transport. Kolesa kao ni mogoce dati na vlak naslednjih 14 dni. So prazniki in je vse polno. Lahko pa mi karto proda. Za mene. Se ji nasmejim in odidem. Ni znala anglesko najbolj. Plus tega se je vidlo, da se ji ne da. Pogost pojav v Iranu. Ce so usluzbenci slabe volje enostavno recejo ”ne gre”.
Popoldan grem direkt na zeleznisko. Kupim karto. Pecikl bojo dali zastonj gor. Upam da res. Cela zmeda glede datumom. Uporabljajo svoj koledar. Tu je leto 1300 pa neke. V Mashad, drugo najvecje iransko mesto in glavno versko sredisce, potujem v noci iz nedelje na ponedeljek. Tako se izognem placilu hotela za eno noc.
Po Damavandu si tri noci deliva sobo z Enniotom. Eno noc sem sam. On v soboto odide na jug. Tudi hostel se do nedelje sprazni. Prej spoznam se enega svicarja, ki bo dve leti na poti. In hrvata iz Cakovca. Hehe. Ko ga srecas v Iranu, je pa nekaj metrov prek meje doma, mas obcutek da je v zlahti.
Nabavim se termo hlace in termo zokne. Zdaj sem opremljem za tempereture krepko pod lediscem.
Preostanke dnevov in vecerov zapolnijo dolgi sprehodi po kaoticnem a zivem mestu. Vsak odhod iz oaze hostla je poglavje za sebe. Vedno kaj novega. Podzemna je vrhunska in neverjetno poceni. 25 centov.
Do nedelje sem ze malo navelican polezavanja. Naspan do konca. Komaj cakam nove izzive.
