Dan 58 3715 km
Yerevan – Aragac lake base camp (bus and taxi)
…
* Ennio Bergamini – 39 let, Belgija, tukaj s kolesom, on je zagnal celotno odpravo, vedno polovico leta na poti, triatlonec, izkusen, turisticni vodic drugace in plezalec, bil na Mount Blancu
* Koen from Netherlands – kolesar, prvi pridruzil odpravi, pred tremi tedni zgubil prst v Turciji ko se je probal drzati za tovornjak, do zdaj ni kolesaril, malo slabo spreman, pozitivec totalni s super tehnicno opremo
* Stann from Netherlanda – 21 let, zivel v Spaniji in Franciji, foter delal po celi Eu zato so se veliko selili, samozavesten, bil na 6 tisocaku v Indiji, zdaj potujeta s kolegom iz Teherana domov, backpacking
* Thimjel from Netherlands – 23 let, kolega od Stanna, super fit, skoz laufa, rad bi sel v vojsko, avanturist, takoj bil za goro
* Toby from Germany – 22 let, potuje za dva meseca v Gruziji in Armeniji, spoznala v hostlu v Batumiju, sem ga povabil zraven ko smo bli ma pijaci tu, ni sportnik, drugace very cool
///
Plan je bil da gremo nekje ob enih proti gori. Preden smo se nabrali, spoznali in nabavli stvari za odpravo je bla ura dve. Normalno. Ennio bolj kot ne organizira vse. On je tudi zbral informacije glede vzpona pri lokalnih gorskih resevalcih.
Z masrutko (mini bus) se spravimo do glavne bus postaje v Yerevanu. V cakanju na bus smo prica lokalnemu pretepu dveh opitih armenijcev. Zakaj ne vem. Vroce ko pes. Isto na busu. Eno uro trpljenja do zadnje postaje. Tam cakamo taxi da bi nas peljal do base campa pri jezeru na 3200 m n v. Predrago. Na sreco vidimo tovornjak z odprtim zadnjim delom. Se zmenimo za normalno ceno in nas majstra peljeta gor. Traja kako uro. 25 km. Hud vzpon. Vmes vasi pastirjev z vlkimi ovcarskimi psi. Zahvaljujem visjim silam da nisem tu s peciklom. Verjetno bi blo fatalno. Voznja na prikolici tovornjaka je fenomenalna.
Srecno prispemo gor ob 6. Tam celo mini hotel in restavracija. Totalno neprijazni. Uspemo po eni uri dobiti hrano. Skoz zajebancija. Ful dobra klapa ratali. Mamo zraven piseka za specti a ni drevja za ogenj. Pa noc se bliza. Obupamo in postavimo sotore. Pisek caka na jutri.
Spodaj ob jezeru je mini kamp. Sam od sebe se je ustaril. Dva nemska plezalca ki imata avtodom nam pomagata z opremo. Imamo samo dva sotora. Trije spimo kar zunaj na nekih blazinah od nemcev. Ni ful mrzlo tak da je ok. Zvezde se vidijo nenormalno. V daljavi slisijo ovcarski psi. Za nami tece potok. Perfektno. Zaspim ob 10. Oblecen v vse kaj mam in v dveh spalkah.
