Day 8     350 km

Mountains – Pass between Queenstown and Wanaka      75 km (5,5 h)
…
Brez besed. Moram nehati s solo potovanji, ker se ne znam vstaviti. Jutro najprej 35 km spusta po macadamu do kmetije kjer vozi trajekt preko jezera do Queenstowna. Vse ok s počutjem in super vreme. Ob čakanju na trajekt spoznam američane , ki so lani bili v Sloveniji. To ni veliko naključje saj NZ privlači veliko podobnih turistov kot domovina. Zelo malo jih je potovalo po Aziji. High class biches. ? 

Iščem hostel a vse zasedeno. Queenstown je zelo turističen in posledično težko dobiš posteljo brez rezervacije. Statistika pravi da je 1 domačin na več kot 30 turistov in backpackerjev. Mladi iz celotnega sveta večina delajo v hostlih in hotelih. Ogromno se tudi gradi na novo. 

Tudi vreme se izboljša po nevihti tako da se odločim nadaljevati pot proti Wanaki. Queenstown me ne prepriča. Prevec sterilno in turistično. 

Krenem pozno. Po tretji uri popoldan in resnično nisem pričakoval takega vzpona. Kasneje zvem, da gre za višinsko relativno najvišji prelaz na NZ. Najprej zavite serpentine kakšne 3 km. Rabim dobre pol ure. Vzpon se zatem nikakor ne vstavi. Dodaten dvig za slab kilometer. Na koncu me lovi tema ko pridem na vrh prelaza. V zadnjem delu pred prelazom ni bilo primernega prostora za camp saj ni bilo nobenega potoka. Zjeban do konca še naredim prvih par km spusta. Temperatura pade nevarno nizko, jaz pa moker in popolnoma izčrpan. 

Prvič ko opazim plac primeren za šotor zraven potoka sem že v vodi. Na hitro se umijem in postavim šotor ter skuham čaj. Neverjetno kako te mrzla voda spravi k sebi. Najprej je brutalen šok a ko se obrišeš in preoblečeš v suha oblačila si kot nov. Mrzla voda je odlična za regeneracijo, čeprav so me stopala bolela od mraza preden sem končal z umivanjem. Noč bo zgleda brez dežja. Iz šotora vidim southern cross, znamenito ozvezdje južne poloble, ki so ga pomorščaki v preteklosti uporabljali za orientacijo.